Nesnovna kulturna dediščina

Skodlarstvo

območje : Srce Slowenije
kategorija : Tradicionalna obrtniška znanja
Lesena strešna kritina je bila na Slovenskem skupaj s slamnato kritino splošno razširjena vsaj do srede 20. stoletja, nato pa je njen obseg začel upadati zaradi uveljavljanja industrijsko izdelanih kritin. Najpogosteje so bile s klanimi skodlami ali žaganimi deskami prekrite stavbe v višje ležečih hribovskih območjih, znani pa so primeri kritja z lesom v nekaterih nižinskih mestih. Danes je lesene kritine najpogosteje opaziti ponekod na Koroškem in Gorenjskem, na nekaterih cerkvenih strehah po Sloveniji, predvsem pa na pastirskih kočah in turističnih stavbah na Veliki planini.
Na območju Kamniške Bistrice ohranja alpsko skodlarsko in krovsko dediščino Bojan Koželj iz Stahovice, ki se s skodlarstvom ukvarja od leta 1987, ko je uradno registriral obrt. Danes so v podjetju trije zaposleni, poleti, ko je veliko dela, na pomoč priskoči še nekaj ljudi. Veščine in znanje je Bojan prevzel od očeta in deda, danes mu pomagajo njegovi otroci. Dokazi njegove usposobljenosti, znanja in veščine obdelovanja lesa so številni strokovno obnovljeni kulturni spomeniki po vsej Sloveniji.

Postopek izdelave skodel se začne pozno jeseni, ko se po gozdovih Slovenije v senčnih legah na višini nad 800 m išče macesnov in smrekov »resonančni« les. Resonančni pomeni, da ima les ravne in goste letnice, ki so eden od pokazateljev kakovosti. Les mora biti kar se da raven in brez grč. Izbrana drevesa se potem posekajo okoli decembra (t. i. stari mesec), ko drevesa nimajo v sebi sokov. Po prvem zapadlem snegu se hlodovina spravi v dolino, da ostane nepoškodovana. Hlodi se sveže razrežejo na poljubno dolge kose, ki se razcepijo okvirno na osem delov ali krhljev. Sredina oziroma srce se odstrani, ker ta del lesa ni dober. Nato se odstrani še lubje in krhlji so pripravljeni na ročno obdelavo – cepljenje skodel. Za cepljene deščice poznamo več krajevnih imen: šinkl (Gorenjska), šikl (Štajerska), šinktl (Koroška), šindra (Notranjska in Kočevsko), bolj knjižno pa je skodla. Debelina skodel je okvirno do 14 milimetrov, širina pa je različna, od 10 do 17 cm. Skodle so lahko tudi različno dolge, kar je odvisno od želja naročnikov in predvsem od tradicije kritja v krajih, kamor so namenjene Koželjeve skodle. Nacepljene skodle se takoj povežejo v snope z žico, zložijo vodoravno in primerno obtežijo ter na zraku pustijo sušiti vsaj eno leto. Za vgraditev so primerne od spomladi do pozne jeseni, ko se strehe prekrivajo s skodlami. Bojan uporablja dva načina kritja, dvoslojno in trislojno prekrivanje, kar pa je odvisno od želja naročnikov oziroma njihovega gmotnega položaja, saj kritje z lesom sodi med najdražje prekrivanje streh.

Za izdelavo skodel so potrebna različna orodja: sekira šinklarca, sekira za izločanje sredine, različne sekire za cepljenje lesa, klavnica za razcep krhljev, leseni bat, capin, rezalnik, motorna žaga in žaga amerikanka. Cepljenje skodel je naporno opravilo, ki traja po ves dan, od šestih zjutraj do poznih večernih ur. Na dan Koželj izdela tudi do 800 skodel, kar pomeni, da bi z njimi lahko prekril 20 m2 strešne površine, saj za en kvadratni meter strehe potrebuje kar 40 skodel. Številka pa se podvoji ali celo potroji, če krije v treh plasteh. Bojan Koželj jamči, da njegove macesnove skodle zdržijo na strehi tudi do 60 let, pozna pa tudi primere, ko so nekatere kritine na cerkvah zdržale tudi 100 let.

Družinsko podjetje se danes predstavlja na različnih sejmih po Sloveniji, načrtujejo pa tudi predstavitve na tujem trgu, saj želijo za tovrstni poklic navdušiti še več ljudi in povečati svojo dejavnost. Bojan Koželj ima v načrtu tudi organizacijo šolskih učnih prikazov izdelave skodel, saj se zaveda, da je prenos znanja na mlajše generacije še kako pomemben.

Povezave

Srce Slovenije
Center za razvoj Litija
Skodlarstvo Bojan Koželj s. p.
« nazaj
skodlarstvo_006
skodlarstvo_2
skodlarstvo_1
 
Free Joomla Theme by Hostgator