Nesnovna kulturna dediščina

Oglarjenje

območje : Srce Slowenije
kategorija : Znanje o okolju
Na Dolah pri Litiji je še danes prisotna že skoraj izginula stara obrt in spretnost – oglarstvo. Tradicijo kuhanja oglja so pred več kot 100 leti v te kraje prenesli italijanski oglarji. Priprava kope in pridobivanje oglja na tradicionalni način je postopek, ki ga že vrsto let ohranjajo domačini, ki so zelo povezani z gozdom in življenjem ob njem. Na območju deluje okoli 25 oglarjev, ki letno skuhajo okoli 30 kop, kar znese med 150 in 200 ton kakovostnega oglja.
Tehniko kuhanja oglja in poogljevanja v pokončnih kopah so v te kraje zanesli Italijani v sredini 19. stoletja. Med drugo svetovno vojno je bilo oglarjenje prekinjeno, saj je bila večina prebivalstva izseljena v Nemčijo. Po vojni se je oglarjenje nadaljevalo še v večjem obsegu. Oglje so po vojni izvažali predvsem v Italijo, med domačimi porabniki pa sta bila velika odjemalca ljubljanski Litostroj in Strojna tovarna Trbovlje. V zadnjem času se oglje večinoma uporablja za pripravo jedi na žaru, manjše količine pa tudi v kemični industriji, gumarstvu, pri spajkanju bakrene in pocinkane pločevine ter za proizvodnjo specialnega jekla v železarstvu. Kakovostno oglje uporabljajo umetniki tudi za risanje, nekateri zdravniki pa tudi za lajšanje želodčnih težav in celo beljenje zob.

Izdelava oglarske kope je zahtevno opravilo, postopek pa je povezan s pripravo kopišča, pripravo lesa, zlaganjem in pokrivanjem kope, kuhanjem ali oglenitvijo in na koncu razdiranjem kope. Oglar za celoten postopek porabi pri povprečno veliki kopi okoli 43 dni. Pri večjih kopah, ki dajejo do osem ton oglja, pa okrog 47 dni. Delo opravlja večinoma oglar sam z družino, le pri črnjenju si oglarji pomagajo med seboj. Skupino največkrat sestavljajo trije do štirje oglarji in povprečno veliko kopo v enem dnevu tudi razdrejo. Oglje se v enem dnevu oziroma čez noč ohladi in je naslednji dan pripravljeno za polnjenje v vreče. Priprava oglja za prodajo, od razdiranja kope do pakiranja, traja od tri do šest dni.

Na območju Dol danes kuha oglje še 12 oglarskih domačij, nekatere so pripravljene tudi sprejeti obiskovalce in jim predstaviti tradicijo oglarjenja. Oglarska domačija Brinovec ponuja prikaz oglarjenja, ponudbo oglja, sprejem skupin in izobraževanje za mlade. Na kmetiji oglar z veseljem pove vse o oglarjenju in izdelavi kope ter ponudi oglarsko malico. Ob domačiji vodi Oglarska pot, ki pripelje tudi do oglarske domačije Medved, kjer ravno tako prikazujejo kuhanje oglja na tradicionalen način. Povezani oglarji na Dolah pri Litiji se danes predstavljajo pod znamko Oglarska dežela, ki je zaživela tako med domačini kot obiskovalci območja.

Oglarska dežela

(Stane Kmetič, Dole pri Litiji)
Bom žago nabrusil pa sekat začel,
bom travnike naše plevela otel,
hoja, hoja, pa ti travca moja,
najlepša dežela Oglarska je ta!

Zdaj kopa velika zložena stoji,
le pridi ženička, da se zakadi,
hoja, hoja, pa ti ženka moja,
najlepša dežela Oglarska je ta!

Povezave

Srce Slovenije
Center za razvoj Litija
Oglarska dežela
« nazaj
kope_007
kope_003
oglarjenje
 
Free Joomla Theme by Hostgator