Nesnovna kulturna dediščina

Sir trnič z Velike in Male planine

območje : Srce Slowenije
kategorija : social practices
Trniči so vrsta posušenih sirov z Velike in Male planine, ki so oblikovani iz kislega sira in okrašeni ter imajo ne le prehranjevalni, ampak tudi ritualno simbolni pomen. Domačini imenujejo tak sir »trnəč«. Znanje izdelovanja trničev se je v zelo omejenem številu ohranilo v današnji čas.
O izvirih in razvoju te vrste sirov je razmeroma malo znanega. Vsi raziskovalci so enotnega mnenja, da lahko govorimo o razmeroma arhaični pojavni obliki, ki ne skriva le vprašanja o vlogi in pomenu medspolnih odnosov v t. i. tradicionalni družbi, ampak nas privede tudi do hipotetičnih sklepanj o povezanosti s staroselskimi kulturami in z antiko.

Trniče so izdelovali iz posnetega kislega mleka. Tega so nekoliko bolj segreli, da so dobili bolj pust sir, to je skuto. Najprej so ga odcedili, nato osolili in mu primešali nekaj smetane, da je bila sirna zmes ustrezno voljna za oblikovanje. Z rokami so oblikovali hlebčke čebulastih oblik, na vrhu koničastih. V nekaterih primerih so na površini hlebčka naredili drobne bradavičaste izrastke. Po dve kepi takih sirov so okrasili z ornamenti, ki so jih vtisnili z reliefno izrezljanimi lesenimi paličicami ali »pisavami«. Ti hlebčki ali grude sira so bili v velikosti moške dlani. Po končanem oblikovanju in okraševanju so jih polagali na polico nad ognjiščem, kjer so se posušili, rahlo odimili in tako konzervirali. Med sušenjem so na ognjišču kurili le bukova drva. Po približno štirinajstih dnevih so bili trniči že dovolj suhi, njihova masa pa je bila za polovico manjša. Število izdelanih trničev je bilo vedno parno, saj so te sire pastirji podarjali ženam in dekletom kot darilo v znak zvestobe in ljubezni, pomenili pa so tudi obljubo zakona. Po nekaterih izjavah sogovornikov naj bi bil par okrašenih trničev pravzaprav podoba ženskih dojk, saj so pastirji menili, da »ima tudi ženska prsi v par«. Čeprav so mnoge obdarovanke te trniče skrbno hranile dlje časa, tudi po več let, je bila temeljnega pomena njihova uporabnost v prehranjevanju. S trniči seveda niso obdarovali le deklet in žensk, ampak tudi druge prebivalce. Posušene trniče so namreč pogosto namočili v toplem ali hladnem mleku, da so postali mehkejši in primerni za uživanje. V sodobnosti se trniči pogosto uporabljajo tudi kot riban sir za začinjanje nekaterih testeninskih in mesnih jedi.

Okrašeni darilni siri trniči z Velike in Male planine so brez dvoma ena od posebnosti pastirske dediščine in alpske kulture nasploh. Že etnolog Tone Cevc je opozoril, da bi »z nekaj dobre volje, razumevanja in iznajdljivosti mogli oživiti in poživiti vsaj del skoraj že pozabljenega izročila, če bi pospeševali izvirno spominkarstvo. Le-to pa bi moralo zajemati in črpati pobude iz zakladnice velikoplaninskega pastirstva. [Cevc: 1993: 73]

Danes trniče po stari recepturi izdeluje Rezka Mali iz Godiča, ki znanje predaja svojim otrokom. V mladosti jo je postopka izdelave naučila Debevčeva Zefka, ki je bila tudi pastirica na Gojški planini, ki se nahaja v neposredni bližini Male in Velike Planine.

Povezave

Srce Slovenije
Center za razvoj Litija
TIC Kamnik
Velika planina
« nazaj
sir_trnic_3
Sir_trnic_1
sir_trnic_2
 
Free Joomla Theme by Hostgator