Nesnovna kulturna dediščina

Mengeški bizgec

območje : Srce Slowenije
kategorija : Šege in navade
Pisatelj in etnolog Janez Trdina je mladost preživel v Mengšu, zato je zelo dobro poznal življenje in navade svojih rojakov. V pismih, ki jih je pošiljal mengeškemu kaplanu Antonu Kolarju v letih 1888–1889, je podrobno opisal življenje Mengšanov v 19. stoletju. Dotaknil se je tudi prehranjevalnih navad. V enem od teh pisem omenja preprosto jed bizgec.
Učenci osnovne šole Mengeš so januarja 2010 v okviru festivala Turizmu pomaga lastna glava predstavili projektno nalogo z naslovom Trdinova literarno-etnološka pot. Etnološki krožek, ki sta ga vodili mentorici Ljubica Rožman in Draga Železnikar, je več mesecev raziskoval Trdinovo etnološko delo, ki se nanaša predvsem na Mengeš in Mengšane.

S pomočjo etnologa dr. Janeza Bogataja so učenci odkrili, da je ta jed, ki je žal utonila v pozabo, sestavljena iz kislega zelja, kisle repe, ječmenove kaše oziroma ješprenja in mesa. Trdina je bizgec, ki je bil brez mesa in zabele, imenoval vražji bizgec. Gospa Zorka Požar, predsednica Turističnega društva Mengeš, je pomagala pri odkrivanju recepta za jed, pravih razmerij med sestavinami in načina priprave.

S skupnimi močni so oživeli recept za 20 oseb, ki zajema: 40 dag kisle repe, 40 dag kislega zelja, 35 dag ješprenja, 50 dag prekajenega svinjskega mesa, 10 dag naribanega korenja, zaseko, čebulo, česen, peteršilj, sol in poper po okusu. Ješprenjček čez noč namočimo, da se dobro napne. Dobro opranega damo kuhat. Skupaj kuhamo kislo zelje in repo. Ko zavre, vodo odlijemo in dodamo k ješprenjčku. Nato dodamo še ostale sestavine in meso. Ko je meso že skoraj kuhano, ga narežemo na kocke in ga proti koncu kuhanja dodamo jedi. Bizgec mora biti gosljata jed, zato ga po potrebi zalijemo z vodo ali še bolje z jušno osnovo. Čas kuhanja je približno dve do tri ure, jed pa lahko pripravijo le največji kuharski mojstri.

Na predstavitvi Trdinove literarno-etnološke poti v osnovni šoli Mengeš 20. januarja 2010 je bil bizgec prvič predstavljen širši javnost. Nad neverjetno preprosto in okusno enolončnico so bili vsi obiskovalci zelo navdušeni. Vsi sodelujoči pri tem projektu pa so bili nadvse veseli pohvale etnologa dr. Janeza Bogataja. Vsekakor je želja Turističnega društva Mengeš, da bi bizgec postal stalna kulinarična turistična ponudba. Do sedaj sta ga v svojo ponudbo vključila dva gostinca, in sicer Mengeška koča na Gobavici in Trdinov hram. Domačini pa si želijo, da bi jed bizgec kot avtohtono mengeško jed uvrstili ob bok pristnim slovenskim jedem. S pomočjo občine, ki podpira tovrstna prizadevanja, verjamejo v uresničitev zastavljenih ciljev.

Povezave

Srce Slovenije
Center za razvoj Litija
Turistično društvo Mengeš
« nazaj
bizgec_01
bizgec_03
bizgec_05
 
Free Joomla Theme by Hostgator