Nesnovna kulturna dediščina

Štručke s pregreto smetano na pušelšankih

območje : Srce Slowenije
kategorija : Šege in navade
Občasni vinotoči, imenovani pušenšank, pušelšank (iz nem. Buschenschank, točilnica pod vejo), so bili v preteklosti razširjeni v Mirenski dolini in so pomenili pomemben dodaten vir zaslužka vinogradnikom, povečini kmetom. Obdržali so se do šestdesetih let 20. stoletja, ko je po vaseh v okolici Šentruperta delovalo več pušelšankov. Pozneje je oblast prepovedala prosto prodajo vina. Na pušelšankih so prodajali predvsem vino, pogosto pa so ponudili tudi domače dobrote, kot so bile štručke s pregreto smetano.
Pušelšanki so delovali od spomladi do jeseni. Poleg zaslužka je bil namen sprazniti sode in tako pripraviti posodo za novo sezono. Na pušelšanke se je vabilo od ust do ust, preko sosedov pa tudi na trgu v Šentrupertu. Klicanje na trgu pred cerkvijo je bilo znano še v šestdesetih letih 20. stoletja. Ob nekdanji Pavlinovi hiši, v kateri sta bili trgovina in posojilnica, je bila pred posojilnico kamnita klop. Po jutranjih nedeljskih mašah so se Šentruperčani zadržali na plac in prisluhnili razglasom, ki so jih brali s te kamnite klopi. Na koncu klicanja je klicatelj povabil na pušelšank z besedami: »Pušelšank se vrši…« ter navedel kraj in dan.

Pušelšanku so domačini rekli tudi na pu za šenk – na pol zastonj. Vino je bilo namreč cenejše kot v gostilni. Odvijali so se predvsem zvečer ob vikendih, pa tudi med tednom po kakem večjem delu. Obiskovalci so bili vaščani, iz sosednjih vasi, včasih tudi hribci, kot pravijo domačini prebivalcem vasi višje v hribih. Sploh imenitni so bili pušelšanki takrat, ko sta bila v Šentrupertu ali na Veseli gori žegnanje in semenj. Prišli so moški in ženske, kar ni bilo nič sramotnega, otroci navadno ne. Odvijal se je kar v domači hiši, v osrednjem prostoru – hiši. Prodajali so predvsem vino, ki so ga sproti prinašali iz kleti v litrih različnih velikosti (posebnost sta bila polič za dva litra štefan ter za tri janez). Ob pijači ni manjkalo hrane, obvezno so ponudili domač kruh pa kako suho klobaso ali suha rebra. Včasih so ponudili tudi odlično poslastico, kot pravi sogovornica, štručke, ki so bile narejene iz kruhovega testa in pregrete domače smetane.

Štručke s pregreto smetano so neke vrsta potica. Narejene so iz kruhovega testa in nadevane s pregreto smetano. Pri izdelavi najprej surovo mleko nalijemo v nižjo in širšo posodo, pustimo stati na hladnem en dan, nato pa počasi spečemo v krušni peči, da se smetana na vrhu zapeče – zarumeni in začne delati mehurčke. Nato vzamemo iz peči, odlijemo odvečno tekočino, ostane pa nam smetana. Na razvaljano testo so namazali pregreto smetano, včasih posuli s sladkorjem ter zvili kot potico in spekli poleg kruha v krušni peči. Pečeno so narezali s pomočjo kolesc za rezanje.

V letu 2011 je bila v sklopu občinskega praznika občine Šentrupert v organizaciji Etno-družabnega društva Draga in v sodelovanju s strokovnjakom etnologom in društvi prvič izpeljana prireditev »Na pu za šenk« oziroma pušelšank v Dragi. Prireditev je zasnovana kot prikaz kmečkih opravil iz obdobja od konca 19. stoletja do druge polovice 20. stoletja ter pušelšanka. Dogajanje po kmečkih opravilih se je prestavilo v središče vasi, poleg društvene hiše, kjer ni manjkalo godcev, humornih vložkov in domače kulinarike, saj so gospodinje pripravile kruh, suhomesnate izdelke in tudi štručke s pregreto smetano. Prireditev, ki se bo po načrtih društva odvijala vsako leto, skuša prikazati delo in družabno življenje na vasi v preteklosti, hkrati pa popestriti dogajanje v kraju, ga narediti turistično zanimivega in privabiti obiskovalce.

Povezave

Srce Slovenije
Center za razvoj Litija
Občina Šentrupert
« nazaj
puselsank_3
puselsank_1
puselsank_2
 
Free Joomla Theme by Hostgator