Nesnovna kulturna dediščina

Šege ob poroki, postavljanje mlajev in šrange

območje : Srce Slowenije
kategorija : Šege in navade
Dediščina življenjskih šeg in navad, med njimi poročnih, se je na podeželju ohranila vse do danes. Postavljanje mlajev in šrange ob poroki se od vasi do vasi nekoliko razlikuje, bistvo in namen pa ostajata enaka.
V Petelinjah pri Dolskem so mlaj postavljali mladi neporočeni fantje tako ženinu kot nevesti, v nekaterih sosednjih vaseh pa so postavljali ženinu le en mlaj. Mlajev niso vedno znova sekali, ampak so uporabili že stare. Pred ponovno uporabo so fantje mlaje prebarvali z belo barvo, pribili v vrh svež vršac, obesili pod vrh smrekov venec in državno zastavo, spodaj pa so jih okrancljali s smrečjem. Vmes so privezali tablo, na kateri je na eni strani pisalo Pozdravljena (ali živela) ženin in nevesta, na drugi pa Bog daj mnogo sreče v zakonu. Mlaji so se začeli prodajati šele po drugi svetovni vojni, saj so se mladi zaposlili v službah in niso imeli vedno časa za stare poročne šege. Tako je ponekod prišlo v navado, da so fantje poračunali za nevesto že kar v petek namesto v soboto, na dan poroke.

Mlaji so imeli bolj simbolični pomen, saj so se ob tej priliki mladi družili, hkrati pa so pripravili nevesti oziroma ženinu slovo od samskega stanu. Mlaji tako označujejo slovo od fantovske oziroma dekliške druščine, hkrati pa tudi slovo iz vasi, kjer sta nevesta oziroma ženin živela. Mlaji so predstavljali slavolok, pod katerim je moral ženin nujno popeljati nevesto; če tega ne bi storil, bi jima to prineslo nesrečo v zakon. Danes ponekod namesto neveste (ženina) prodajajo mlaje, kar pa ne izhaja iz tradicionalnih šeg in navad. Mlaje radi postavljajo ženinu ali nevesti še danes, čeprav se čedalje manj mladih tudi dejansko poroči. Tudi nekdanje pravilo, da lahko pri tem sodelujejo le mladi neporočeni fantje, ne velja več, saj radi priskočijo na pomoč tudi dekleta in posamezni starejši vaščani pa tudi sorodniki mladoporočencev. Tovrstnega vaškega druženja se namreč še danes vsi zelo veselijo, tako mladi kot stari. Mlaj so po štirinajstih dneh podrli in ga včasih uporabili za lestev.

Ženinu oziroma nevesti se je šrangalo le, če sta odhajala iz vasi. Fantje so šrangali odhajajočemu fantu, dekleta pa nevesti. Ponekod so za šrango postavili oviro na cesti. Ženin je plačal za nevesto odškodnino, ki je bila navedena v pismu nevesti. Znesek je bil različen glede na socialni status neveste (ženina). Če je nevesta prihajala iz bogate družine, je bil tudi znesek temu primerno višji. Po daljšem prigovarjanju, šaljivkah in opravljenih nalogah je ženin odkupil nevesto. Staršem je zelo veliko pomenilo, če so lahko nevesto prodali, saj so s tem vaški fantje pokazali, da so jo imeli radi. Če neveste ne bi prodali, bi bila to za starše velika žalitev. Ko se je enkrat to zgodilo nekje v Vinjah, so domači fantje sredi vasi sežigali nevestine obleke in čevlje, da je po vsej vasi smrdelo. Kadar odhaja dekle iz vasi, pripravijo fantje še danes ženinu šrango z različnimi preizkušnjami iz kmečkega življenja, ki jih danes fantje niso več tako zelo vajeni, zneski pa so ponavadi dogovorjeni oziroma enaki ne glede na socialni status. Mladi vaščani s pridobljenim denarjem za odkup ponavadi kupijo darilo za mladoporočenca ali pa gredo skupaj na večerjo oziroma zabavo. Temu pravijo, da gredo »mlaje zapit«.

Povezave

Srce Slovenije
Center za razvoj Litija
« nazaj
sege_poroka_3
sege_poroka_1
sege_poroka_2
 
Free Joomla Theme by Hostgator