Nesnovna kulturna dediščina

21 Rezultati

rudnik_sitarjevec_02

Zgodbe in bajke o rudniku Sitarjevcu pri Litiji

območje: Srce Slowenije
kategorija: Ustno izročilo
Zgodovina srednjeveškega rudnika Sitarjevec, kjer so do leta 1965 kopali svinec, živo srebro, barit in cink v rovih istoimenskega hriba (448 m) na desnem bregu Save, je zelo bogata in raznovrstna. Čeprav rudnik ne deluje že skoraj pol stoletja, se je med domačini globoko usidral v pripovednem izročilu, kar najbolj potrjujejo različne zgodbe in bajke, ki rudnik v bajeslovnem pomenu ohranjajo v spominu ljudi. Žal ga zadnja leta domačini spoznavajo tudi kot »ekološko bombo«, ker se iz njegovih opuščenih rovov pogosto izliva onesnažena voda.
tamburasi_1

Tamburaški orkester Šmartno pri Litiji

območje: Srce Slowenije
kategorija: Uprizoritvene umetnosti
Šmartno pri Litiji se ponaša z bogatim kulturnim življenjem, o katerem pričajo kulturno-umetniška društva z več desetletno tradicijo. Eno od njih je tudi Šmarski tamburaški orkester, katerega zgodovina sega v leto 1892 in velja za najstarejši tamburaški sestav na Kranjskem.
Zgodbe_ajdi

Zgodbe o Ajdih in Ajdovskih deklicah

območje: Srce Slowenije
kategorija: Ustno izročilo
Beseda ajd označuje velikana, ki ima ponavadi pozitivno vlogo v ljudskih legendah in velja za najstarejšega mitičnega prebivalca zemlje. Ajdovska deklica je njegova hči in ima lastnosti čarobnega bitja. Vlogo v verovanju o starem ljudstvu velikanov je igrala domišljija, ki je bila plod strahu in religioznega verovanja o nadnaravnem.
mejasi_06

Lutkovna igra Mejaši

območje: Srce Slowenije
kategorija: Uprizoritvene umetnosti
Mejaši so stara ljudska lutkovna igra, ki so jo navadno igrali na porokah. Je zelo svojevrstna in ji ni moč najti podobne v evropskem lutkarstvu, zato govorimo o tipično slovensko-kajkavski lutkarski obliki. Pogosto so jo uprizarjali tudi na območju Šmartnega pri Litiji, danes le še ob posebnih dogodkih.
spinerbal_1

Špinerbal, litijski ples predilcev

območje: Srce Slowenije
kategorija: Šege in navade
Špinerbal, ki so ga po letu 1945 preimenovali v ples predilcev, je spadal med elitnejše dogodke v mestu Litija. Njegovi začetki segajo v prvo četrtino 20. stoletja in so povezani s tovarno, Predilnico Litija, ki nemoteno deluje od leta 1886. Med najstarejšimi še živijo spomini na ta dogodek, ki je v mesto prinesel pravo vznemirjenje ter spravil na noge številne obrtnike, od šivilj do krojačev, krznarjev, čevljarjev in frizerjev.
sege_poroka_3

Šege ob poroki, postavljanje mlajev in šrange

območje: Srce Slowenije
kategorija: Šege in navade
Dediščina življenjskih šeg in navad, med njimi poročnih, se je na podeželju ohranila vse do danes. Postavljanje mlajev in šrange ob poroki se od vasi do vasi nekoliko razlikuje, bistvo in namen pa ostajata enaka.
freh_03

Freh pred godovanjem

območje: Srce Slowenije
kategorija: Šege in navade
V preteklosti so ljudje posvečali večjo pozornost praznovanju godu kot rojstnega dne. Slednje se je pojavilo šele po drugi svetovni vojni. Praznovanje dneva svetnika, po katerem smo dobili ime, je veliko starejše in sega že v antiko. Beseda god v starocerkveni slovanščini pomeni uro, praznik, leto. Od tod izvira pomen godu kot obletnice ali priložnosti, ki jih najdemo v nekaterih slovanskih jezikih. Do današnjih dni se je ponekod na podeželju ohranila šega, da gredo sosedje na večer pred godom »ofirati«.
pritrkavanje_10

Pritrkavanje

območje: Srce Slowenije
kategorija: Šege in navade
V preteklosti so bili ljudje mnogo bolj kot danes povezani z zvonjenjem v svojih župnijskih in podružničnih cerkvah. Poleg rednega urnega določanja časa in najmanj trikratnega zvonjenja čez dan je bilo pomembno tudi praznično pritrkavanje, ki so ga izvajali bodisi vešči cerkovniki ali krajevni ljubitelji pritrkavanja. Še danes se ob posebnih priložnostih v mnogih krajih in vaseh osrednje Slovenije združujejo ljubitelji pritrkavanja, ki s svojim znanjem in ustvarjanjem melodij razveseljujejo domačine.
oblati_10

Priprava velikonočnih oblatov

območje: Srce Slowenije
kategorija: Šege in navade
Za velikonočni blagoslov jedi (žegen) na veliko soboto večinoma gospodinje pripravijo umetelno pletene jerbase, košare in cekarje ter jih napolnijo z vzorci velikonočnih jedi. Na območju občine Dol pri Ljubljani, v Tuhinjski dolini in dolini Črni graben so ohranili navado, da jedem priložijo tudi posebne hostije oziroma oblate.
puselsank_3

Štručke s pregreto smetano na pušelšankih

območje: Srce Slowenije
kategorija: Šege in navade
Občasni vinotoči, imenovani pušenšank, pušelšank (iz nem. Buschenschank, točilnica pod vejo), so bili v preteklosti razširjeni v Mirenski dolini in so pomenili pomemben dodaten vir zaslužka vinogradnikom, povečini kmetom. Obdržali so se do šestdesetih let 20. stoletja, ko je po vaseh v okolici Šentruperta delovalo več pušelšankov. Pozneje je oblast prepovedala prosto prodajo vina. Na pušelšankih so prodajali predvsem vino, pogosto pa so ponudili tudi domače dobrote, kot so bile štručke s pregreto smetano.
kruh_001

Peka kruha v krušni peči

območje: Srce Slowenije
kategorija: Šege in navade
Peka kruha v domači krušni peči je bila nekoč skoraj nujno opravilo vsake kmečke gospodinje, saj je domač kruh veljal za eno od glavnih jedi, večkrat tudi kot samostojna jed. Znanje o pripravi in peki kruha v krušni peči se je ohranilo do danes, za kar med drugim skrbijo prizadevne gospodinje in tudi različna ljubiteljska društva.
bizgec_01

Mengeški bizgec

območje: Srce Slowenije
kategorija: Šege in navade
Pisatelj in etnolog Janez Trdina je mladost preživel v Mengšu, zato je zelo dobro poznal življenje in navade svojih rojakov. V pismih, ki jih je pošiljal mengeškemu kaplanu Antonu Kolarju v letih 1888–1889, je podrobno opisal življenje Mengšanov v 19. stoletju. Dotaknil se je tudi prehranjevalnih navad. V enem od teh pisem omenja preprosto jed bizgec.
sir_trnic_3

Sir trnič z Velike in Male planine

območje: Srce Slowenije
kategorija: social practices
Trniči so vrsta posušenih sirov z Velike in Male planine, ki so oblikovani iz kislega sira in okrašeni ter imajo ne le prehranjevalni, ampak tudi ritualno simbolni pomen. Domačini imenujejo tak sir »trnəč«. Znanje izdelovanja trničev se je v zelo omejenem številu ohranilo v današnji čas.
kope_007

Oglarjenje

območje: Srce Slowenije
kategorija: Znanje o okolju
Na Dolah pri Litiji je še danes prisotna že skoraj izginula stara obrt in spretnost – oglarstvo. Tradicijo kuhanja oglja so pred več kot 100 leti v te kraje prenesli italijanski oglarji. Priprava kope in pridobivanje oglja na tradicionalni način je postopek, ki ga že vrsto let ohranjajo domačini, ki so zelo povezani z gozdom in življenjem ob njem. Na območju deluje okoli 25 oglarjev, ki letno skuhajo okoli 30 kop, kar znese med 150 in 200 ton kakovostnega oglja.
zeli_arstvo_004

Zeliščarstvo

območje: Srce Slowenije
kategorija: Znanje o okolju
Zeliščarstvo so prakse, znanje in veščine nabiranja, vzgajanja ter uporabe različnih rastlin in njihovih izvlečkov za zdravilne namene. Na območju Ivančne Gorice se je tudi na podlagi znanja in delovanja stiškega samostana razvilo in ohranilo veliko tega znanja iz preteklosti vse do današnjih dni.
pecarstvo_12

Pečarstvo

območje: Srce Slowenije
kategorija: Tradicionalna obrtniška znanja
Pečarstvo je stara obrt, ki se ukvarja z izdelovanjem pečnic, zidanjem in izdelovanjem peči in štedilnikov ter oblaganjem sten s keramičnimi ploščicami. V Lukovici in okoliških krajih pečarska obrt živi že desetletja. Franc Avbelj se od otroštva ukvarja s pečarstvom, od leta 1984 ima obrt tudi registrirano. Pred tem se je s pečarstvom ukvarjal njegov oče.
pletarstvo_1

Pletarstvo

območje: Srce Slowenije
kategorija: Tradicionalna obrtniška znanja
Pletarstvo sodi med najstarejše obrti na Slovenskem. Pletarsko znanje se je širilo iz roda v rod, od 19. stoletja tudi s pletarskimi tečaji in šolami. Danes je pletarstvo med najbolje ohranjenimi in razširjenimi domačimi obrtmi, vendar deluje zgolj na samouški in lokalni ravni. V velikonočnem času so pletarski izdelki, še posebej košare, zelo zaželeni. Med pletilci košar in cekarjev izstopa Tončka Jemec iz Petelinj pri Dolskem, ki še ohranja starodavno pletarsko tradicijo.
slamnikarstvo_008

Pletenje slamnatih kit

območje: Srce Slowenije
kategorija: Tradicionalna obrtniška znanja
Pletenje slamnatih kit je osnova za slamnikarsko obrt, ki se je v zadnjih desetletjih tudi na Domžalskem skorajda povsem porazgubila. Slamniki so bili nekoč cenjena pokrivala različnih družbenih slojev in posebej poklicev, kakršen je na primer poklic solinarja v naših obmorskih solinah. Pletenje slamnatih kit se je kot značilna domača obrt začela razvijati v 18. stoletju na območju Ihana, v 19. stoletju pa se je razširila še v okoliške kraje na območju Domžal, Lukovice, Mengša, Kamnika, Dola pri Ljubljani, Moravč in Trzina.
rezbarjenje_12

Rezbarjenje lesenih jaslic

območje: Srce Slowenije
kategorija: Tradicionalna obrtniška znanja
Rezbarjenje lesenih jaslic je že dobro stoletje ena od značilnosti Mengša in bližnje okolice. Uveljavilo se je ob koncu 19. stoletja in se kaj kmalu razvilo v donosno rokodelsko dejavnost, ki so se je oprijeli številni domači obrtniki. Sprva so za poskusne figure uporabljali stare modele iz mavca in v tem gradivu ustvarjali kar nekaj let. Sčasoma so se rezbarji preizkusili tudi v lesu. K prepoznavanju mengeških jaslic in rezbarjev je izdatno pripomogla prva razstava jaslic po drugi svetovni vojni, ki jo je leta 1972 v Mengšu postavil takratni mengeški župnik, Štefan Babič.
skodlarstvo_006

Skodlarstvo

območje: Srce Slowenije
kategorija: Tradicionalna obrtniška znanja
Lesena strešna kritina je bila na Slovenskem skupaj s slamnato kritino splošno razširjena vsaj do srede 20. stoletja, nato pa je njen obseg začel upadati zaradi uveljavljanja industrijsko izdelanih kritin. Najpogosteje so bile s klanimi skodlami ali žaganimi deskami prekrite stavbe v višje ležečih hribovskih območjih, znani pa so primeri kritja z lesom v nekaterih nižinskih mestih. Danes je lesene kritine najpogosteje opaziti ponekod na Koroškem in Gorenjskem, na nekaterih cerkvenih strehah po Sloveniji, predvsem pa na pastirskih kočah in turističnih stavbah na Veliki planini.
tesarstvo_001

Tesarstvo

območje: Srce Slowenije
kategorija: Tradicionalna obrtniška znanja
Tesarstvo velja za eno od najstarejših obrti, njegove prve pojavne oblike pa segajo več kot pet tisoč let v preteklost. Zaradi potrebe po gradnji varnih bivališč so se ljudje že v zgodnjih obdobjih kovin srečali z obdelavo lesa na različne načine in tako so nastajale različne stanovanjske in gospodarske stavbe, brvi, mostovi in drugi uporabni objekti. Tesarstvo je kot pomembna obrtniška dejavnost močno zaznamovalo zlasti območje Mirenske doline, ki je poznana predvsem po gradnji kozolcev. Prav tu so nastale velike tesarske mojstrovine z najbolj slikovito olepšanimi kozolci.
 
Free Joomla Theme by Hostgator